Skozi Hormuško ožino prvič prišel tanker z iraško nafto
Promet skozi Hormuško ožino ostaja ohromljen, a je v zadnjem tednu uspelo prečkati več ladjam, ki ne pripadajo Iranu ali Kitajski.
Dan po tem, ko je Iran sosednjemu Iraku dovolil prečkanje Hormuške ožine, je tanker z iraško ladjo prvič od začetka vojne prečkal pot, ki sicer ostaja zaprta za večino prometa, poroča Bloomberg.
Gre za tanker velikosti Suezmax, imenovan Ocean Thunder, ki je nafto naložil v iraški Basri v začetku marca, sedaj pa pluje proti Maleziji. Takšne ladje lahko prenašajo do enega milijona sodov na dan.
Iranska vojska je v soboto sporočila, da za “bratski Irak ne veljajo omejitve, ki smo jih uvedli za Hormuško ožino”. Konec marca je tudi Malezija sporočila, da imajo njeni tankerji dovoljenje za prečkanje ožine, skozi katero v času miru teče petina svetovne nafte in utekočinjenega plina (LNG). Od petka zjutraj do sobote je ožino prečkalo 13 ladij, od tega jih je 10 zapustilo Perzijski zaliv, tri pa so vstopile.
Za Irak je ožina ključnega pomena, saj nima operativnega obvodnega naftovoda, praktično ves izvoz pa tako potuje skozi edino pomorsko pot iz Perzijskega zaliva. Možnost plovbe bi lahko sprostila okrog tri milijone sodov nafte na dan nazaj na svetovne trge, ki se spopadajo z visokimi cenami nafte, plina in naftnih derivatov, predvsem v azijskih državah grozi tudi pomanjkanje goriva. Toda iraški uradnik je za Bloomberg opozoril, da je izjema koristna le, če bodo tudi ladjarji pripravljeni prečkati ožino in prevzeti tovor.
Malce več prometa
Iran je Hormuško ožino z grožnjami napadov in dejanskimi napadi zaprl za promet nedolgo po prvih napadih Izraela in ZDA na državo 28. februarja. Od takrat so ožino večinoma prečkale samo iranske in kitajske ladje. Toda v zadnjem tednu se je promet malce okrepil. Prečkale so tudi ladje drugih držav, ki so pri Iranu izpogajale prehode.
Gre zlasti za ladje, ki peljejo surovine v Azijo, a je bila med njimi tudi francoska kontejnerska ladja, ki je signalizirala svoje francosko lastništvo, kar je bil prvi evropski prehod. Prvič je prečkal tudi tanker za LNG, ki je tovor peljal na Japonsko.
Vse neiranske ladje, ki so opravile prehode ta teden, so ubrale podobno pot med iranskima otokoma Larak in Kešm, kar kaže na to, da so ta plovila dobila dovoljenje Irana, še piše Bloomberg. Sledenje plovilom je sicer oteženo, ker je na območju možnost motenja elektronskih signalov, večina ladij pa izklopi svoje oddajnike (AIS – automatic identification system, angl.) med prečkanjem.
Za sprostitev plovbe si prizadeva tudi Oman
Predstavniki oblasti Omana in Irana so opravili pogovore o sprostitvi plovbe prek Hormuške ožine, poroča STA. “Oman in Iran sta organizirala srečanje na ravni namestnikov zunanjih ministrov obeh držav, ki so se ga udeležili tudi strokovnjaki z obeh strani. Razpravljali so o možnih rešitvah za zagotavljanje nemotenega prehoda skozi Hormuško ožino in predstavili več vizij in predlogov,” ob sklicevanju na poročanje medijev v Omanu navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Oman sicer pri izvozu ni odvisen od Hormuške ožine, saj izvaža iz pristanišč na južni obali Arabskega polotoka oziroma v Omanskem zalivu. Ima pa tudi eksklavo na polotoku Musandam, na zahodni strani ožine, ki si jo tako deli z Iranom.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem ob nadaljevanju vojne na Bližnjem vzhodu v soboto znova zagrozil Iranu, da ima še 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, kot je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. V nasprotnem primeru je zagrozil z uničenjem elektrarn in druge infrastrukture v Iranu.
Iranska vojska je nato v soboto zvečer zavrnila Trumpov novi ultimat, njegove grožnje, da se bo v nasprotnem primeru nad Iranom “razbesnel pekel”, pa je označila za neumne, še piše STA.
